"alfa" wrote ...
Za vodo nismo sami.
Pa ne gre za kaèe, paè pa za RIBIÈE.
Lovil sem v Soèi, na lepem predelu, polnem manjših prelivov in zatokov, kjer rade lovijo tudi soške postrvi.Nenadoma pa prihlaèajo po Soèi trije gospodje, do pasu v vodi, naravnost po toku navzdol in meni niè, tebi niè, brodijo mimo mene po sredi toka.
Seveda sem na soške lahko pozabil. Imelo pa me je, da bi prijel lepo zaobljen prodnik............
Veliko govorimo o "muharski etiki", kaže pa, da bi morali vèasih spregovoriti tudi o "muharski kulturi" oziroma o "muharskem bontonu".
Pa lp vsem na poletno zaspanem forumu.

wrote ...
V naravi smo gostje, zato se temu primerno tudi obnašamo. Ne vpijemo, po nepotrebnem ne unièujemo rastlin in ne vznemirjamo obvodnih živali.

Èe se le da, pustimo naše prevozno sredstvo na za to urejenih površinah, ali pa nekje ob cesti. Nobene potrebe ni, da bi se pripeljali prav do reke.

Morebitne smeti in odpadke za seboj vselej pospravimo in jih ne zakopavamo pod prod ali v zemljo ob reki, saj bo že prva višja voda vse skupaj razgrnila in odplavila.

Uporabljamo trnke brez zalusti, ali trnke s stisnjeno zalustjo. Tako ne bo prav nobene težave pri odpenjanju ujetih rib.

Èe že moramo vzeti ujeto ribo, jo kar se da hitro usmrtimo z lesenim tolkaèem. Ko ribo izpustimo, to naredimo hitro (ribe ne utrujamo predolgo), ne da bi se je po nepotrebnem dotikali. To je najbolje storiti z majhnimi klešèami, s katerimi primemo trnek (muho) in jo zasuèemo tako, da se riba sama odpne. Èe ribo že moramo prijeti, jo vselej primemo z mokrimi rokami.

Na ribolovnih revirjih se vselej držimo pravil, ki so zapisana na ribolovnici.

Ribe za katere vemo, da so kakorkoli ogrožene spustimo, ne glede na to, da je morda v ribolovnici zapisano, da je dovoljen njihov odvzem (ponavadi bo pri takih vrstah zapisano npr. dovoljen odvzem enega kosa).

Podmetalke ne uporabljamo, èe ta ni nujno potrebna in èe ribe ne nameravamo vzeti.

Vodi se približamo oprezno. Ne samo zaradi tega, da si ne splašimo rib, ki se držijo pri bregu, temveè tudi zato, ker morda na tem mestu že nekdo muhari in bi tako ribe splašili njemu.

Ko ob premikanju ob vodi naletimo na muharja, gremo iz vode nad njim in se v vodo vrnemo za njim in to dovolj daleè, da mu ne splašimo mest, ki se jih je namenil preloviti.

Nikoli ne lovimo rib, ki jih lovi že drug muhar. Drugih muharjev pri ribolovu tudi ne motimo. Ob ujeti ribi jim èestitamo in se takrat ne postavljamo s svojim ulovom.

Muharje, mimo katerih gremo, vselej pozdravimo in jim odzdravimo, èe oni pozdravijo nas.

Èe se z ujeto ribo fotografiramo, to naredimo hitro. Fotografija naj bo posneta na mestu ulova in ne npr. doma v dnevni sobi. Trofejnih rib ne jemljemo iz vode, saj so vodi v okras, pa tudi njihova regenerativna sposobnost je še vedno velika.