Forums ::
| Muharjenje v Sloveniji - Flyfishing in Slovenia :: Forums :: Muharjenje v Sloveniji [Flyfishing in Slovenia] :: Splošno [General topics] |
|
<< Previous thread | Next thread >> |
| Učinek vlaganja merskih, ribogojniških rib na športni ribolov in zaščito divjih populacij | ||
| Go to page [1] 2 | |
|
Moderators: luckyluke
|
| Author | Post | ||
| samaki |
|
||
 Registered Member #93
Joined: Friday 02 June 2006 - 18:04:16Posts: 127 |
Naslov raziskave: Benefits of repeated stocking with adult, hatchery-reared brown trout, Salmo trutta, to recreational fisheries. Avtorji: J. Baer, K. Blasel, M. Diekmann Tiskano v: Fisheries Management and Ecology, 2007, 14, 51-59 Namen raiskave je bil proučiti vpliv rednega vlaganja merskih, ribogojniŠkih potočnih postrvi na ulov, ribolovni učinek in posledice za divje in vložene potočne postrvi. Raziskava se je vršila na reki Argen, v južni Nemčiji, v letih 2000-2002. Reka je bila v dolžini 24km razdeljena na 11 sektorjev, vsak sektor je bil torej dolg nekaj nad 2km. Povprečen pretok vode 3m3 in širina toka 15-20m. Padec 4,1promila, dno prodnato z večjimi skalami, tok raznovrsten z brzicami, prelivi in tolmuni. Na kratko, nekoliko manjša reka kot Idrijca. Na posameznih delih reke gospodari več ribiških klubov, katerih člani dnevno beležijo trajanje ribolova in uplen. Za vse člane klubov so bili organizirani tečaji, dobili so tudi pisna navodila o zapisovanju potrebnih podatkov. Vloženim postrvim so bile odrezane tolščenke za takojšnjo identifikacijo, v glavo za očmi pa vstavljen viden, raznobarven implant iz elastomera z identifikacijskimi podatki. Ribiči so morali odrezane glave izročiti raziskovalcem. Leta 2000 so vložili trikrat (marec, april, maj) v 3 sektorje, leta 2001 pa še 4x v iste sektorje (april, maj) ter po 2x še v dva (maj, junij) in 1x še v 3 sektorje (marec). Povprečno je vsak vložek v posamezen sektor štel okrog 200 rib. REZULTATI Z elektroizlovom v nekaterih sektorjih so ugotavljali razmerje med divjimi in vloženimi postrvmi ter rezidenčni čas (čas prisotnosti v vodi). V mesecih vlaganja je delež vloženk znašal od 50-70%, septembra pa leta 2000 0(nič) in leta 2001 12%. Povprečni rezidenčni čas je znašal 3-49 dni (+/-sigma), ekstrema pa sta bila 1 dan in 160 dni. V letih 2001/2002 ni bila zabeležena niti ena vloženka iz leta 2000 in v letu 2002 tudi nobena iz leta 2001! Ribiči so uplenili leta 2000 v celotni strukturi uplena (uplen merske ribe obvezen!!) 67% vloženk in naslednje leto 83% vloženk. Kljub temu, da ni bilo nobene postrvi, ki bi ostala v vodi dlje od petih mesecev, nad 50% pa niti mesec in pol, so ribiči uplenili prvo leto samo 24,3% vloženih postrvi in 2001 27,3%!!! Zanimivo je tudi, da se je le malo vloženih rib premaknilo iz svojega sektorja. Med 68% in 94% vloženk je bilo ujetih v istih sektorjih, kamor so bile vložene. En sektor niže je bilo ujetih med 1% in 22%. Kakšna riba je bila še ujeta dva ali tri sektorje niže. V prvih sektorjh gorvodno je bilo ujetih 2% do 9% vloženk in še kakšna riba dva sektorja gorvodno, v trejem pa nobena več. To kaže, da vložene postrvi v glavnem ostanejo v bližini mesta vlaganja. Večina vloženih postrvi (98%) je bilo uplenjenih v mesecih, ko se je vlagalo. Kasneje je uplen drastično upadel. Naj na kraju kar citiram nekaj ugotovitev raziskave: "V reki Argen je rezidenčni čas vloženih postrvi zelo kratek. Čeprav ne moremo izključiti interakcije med divjimi in vloženimi postrvmi, kaže, da imajo vloženke zelo minoren vpliv na divjo populacijo. Tudi druge raziskave so potrdile visoko začetno smrtnost in kratek rezidenčni čas pri odraslih salmonidih, vloženih v reke. (n.pr.: Miller 1954, 1958; Petrosky / Bjornn 1988) Zatorej je dolgoročnejša kompeticija med divjimi in vloženimi postrvmi za hrano in habitat malo verjetna. Ta domneva je dalje potrjena z drugimi raziskavami (Bachmann 1984; Johnsen / Ugedal 1986; Jenkins, Diehl, Krartz / Cooper 1999; Weiss & Schmutz 1999b; Bohlin, Sundstrom, Johnsson, Hojesjo & Pettersson 2002)." Na kratko: vlaganje odraslih rib je lahko koristno, ker omogoča več športnega ribolova, istočasno pa to ščiti divje populacije. Vložene ribe imajo zanemarljiv vpliv na divje populacije v konkurenci za hrano in habitat zaradi zelo omejenega časa prisotnosti v vodi. Če v luči teh rezultatov Še malo pokomentiram statistiko v nači družini. Letno uplenimo pribliŽno 50% vloženih šarenk. Iz tega bi lahko izpeljali podmeno, da so naši ribiči v primerjavi z gornjimi rezultati kar učinkoviti. Iz tega sledi, da tudi vpliv krivolova ne more biti tako velik kot se ga prikazuje. Glede na to, da je uplen vloženih šarenk v akumulacijskem jezeru na Mostu na Soči kar 90%, pa zelo verjetno del teh prinese večja voda/ali priplavajo iz Soče, Idrijce, Bače in Tolminke. Pa še ena neprijetna ugotovitev: večina letos vloženih rib v Sočo je verjetno "odplavala po vodi!!!" "with no benefit for recreational fishing!!" Lep pozdrav in dober prijem, Samaki [ Edited Saturday 24 May 2008 - 17:15:01 ] Maji wenye samaki |
||
| Back to top |
|
||
| Anselmo |
|
||
  Registered Member #11
Joined: Thursday 21 April 2005 - 15:51:58Posts: 510 |
Zelo zanimivo samaki. Lp |
||
| Back to top |
|
||
| s52vk |
|
||
  Registered Member #20
Joined: Friday 29 April 2005 - 12:13:56Posts: 416 |
Zanimivo. Mogoče bi bilo dobro takšno razsikavo naredit tam, kjer se šarenke neprestano vlaga! Tu so ribe vložili in konec! Kaj pa če se neprestano vlaga? Takrat tako in drugače vloženk ne zmanjka. Zaradi neprestanega vlaganja, kjer se populacija vloženk neprestano vzdržuje pa je sigurno nekaj vpliva vloženk na divje ribe!(prostor itd.) Da se ribe umaknejo , nekaj pa se jih upleni dokazuje vložek v Iščico. Šarenke so določene dele dobesedno preplavile. Divja riba se je potuhnila. Čez tri tedne sem ujel še samo eno šarenko( očitno so šle s tokom navzdol, nekaj pa se jih je uplenilo). Spet so se pojavile potočnice! Se pravi, vložek se res umakne in dolgoročno zato enkratno vlaganje nima vpliva! Kaj pa, če bi se v Iščico neprestano vlagalo šarenke? Mislim, da bi popolnoma zavladale! Potočnico pa bi bilo še 10x težje ujet. Vsekakor sem mnenja, da enkraten vložek ne vpliva na populacijo divje ribe vendar pa na drugi strani neprestano vlaganje sigurno vpliva na divjo ribo! Zavzame prostore itd... Zaščita divje ribe z vložki šarenke??? Smiselno. Zakaj? Ali ne muharji raje lovimo divjo ribo? Brez vložka šarenke bi divja riba postala zelo previdna in izbirčna. Pravzaprav bi sama sebe zaščitila! Zaradi tega, bi jih bilo veliko manj na drugi strani vrvice! Je res vložek potreben za zaščito divje ribe!? Jaz mislim, da ne! Potem takem je vlaganje šarenk za zaščito divjih rib ter za pod trnek res mučenje živali!!! Primer.: Idrijca-divje ribe kot smetja vendar sem zapel samo eno potočnico v treh urah! Pa sem jih videl! To samo dokazuje, da vložka za zaščito divje ribe ne potrebujemo! Se pravi, da C$R v tem primeru res propade. Vlaganje, da se lahko našpikamo rib ter za zaščito divjih rib! Hvala ampak ne. To je po mojem mnenju res mučenje! Seveda moje osebno mnenje! Kaj pa mislite drugi? Potrebujemo vložek za zaščito divje ribe? Dober prijem in ujemi spusti |
||
| Back to top |
|
||
| radong |
|
||
  Registered Member #176
Joined: Tuesday 26 June 2007 - 17:15:19Posts: 116 |
Zelo zanimiva raziskava... Hvala Samakiju, da jo deli z nami... Iz raziskave bi lahko sklepali, da vlaganje ribogojniških rib nima nobenih negativnih posledic....  Poraja pa se mi nekaj vprašanj. Prvo je to, ki ga je izpostavil že s52vk. Kakšni bi bili rezultati, če bi se ribogojniške ribe vlagale stalno, večkrat letno in več let zaporedoma? Kako je z njihovim vplivom na populacijo mladic divjih rib? Bolj dolgoročni vpliv torej. Kakšni bi bili rezultati, če bi šlo za C&R revir in te ribe nebi bile vplenjene? Kot zadnje pa se sprašujem, ali je potem sploh smiselno vlaganje odraslih soških postrvi in lipanov iz ribogojnice? Bodo izginile kot vložene potočne postrvi ali bo katera preživela, se prilagodila na okolje in uspela doseči celo lovno mero? Bi torej morali vlagati soške 60+ in lipane 45+? Lep pozdrav povezava [link] |
||
| Back to top |
|
||
| samaki |
|
||
|
Registered Member #93
Joined: Friday 02 June 2006 - 18:04:16Posts: 127 |
s52vk in Radong. Videti je, da nista natančno prebrala. Tudi pri tej raziskavi so vlagali večkrat v mesecih marcu, aprilu, maju in juniju. V naslednjih mesecih pa niso vlagali zato, da bi videli, kaj se dogodi po prekinitvi vlaganja. Postavljati vprašanja v stilu: kaj bi bilo, če bi bilo, je povsem neproduktivno in čista izguba časa. Najprej je treba definirati cilj, kaj bi hotel ugotoviti in nato narediti raziskavo. Kot pa lahko vidite že iz te neobsežne raziskave, v principu zahteva več let časa, angažiranje mnogih ljudi in seveda denarja. V Sloveniji še tako ni nikogar, ki bi to finansiral, zato se je bolje potruditi in poiskati odgovore v strokovni literaturi, ki lahko približno odgovori na zastavljeno vprašanje. Predvsem pa se je treba zavedati, da je dobro biti skromen in znati ceniti še tako majhna spoznanja, ki so dosežena pod rigoroznimi pogoji znanstvenega raziskovanja v nasprotju z anekdotičnim zapažanjem. Samo na preverjenih rezultatih je tudi mogoče temeljiti racionalno gospodarjenje. Vlaganje dvoletnih lipanov in soških ima popolnoma identišen cilj. Zaradi manjše mere od dovoljene jih sicer ne smemo vzeti, ima pa ribič več prijemov tudi avtohtone ribe, zaščitene pa so divje ribe iste vrste. Po krajšem času vloženke itak izginejo iz sistema. Mi seveda ne bi imeli nič proti, da se jih upleni, a pomislite, kdo bi si vzel čas za markiranje toliko tisočev rib??? Zato sem tudi zapisal, da nam je letos "šlo po vodi" zelo veliko dragih lipanov in soških, saj doslej vreme in narasle vode praktično niso omogočile normalnega ribolova na Soči. Pa lep pozdrav, Samaki [ Edited Saturday 24 May 2008 - 23:42:16 ] Maji wenye samaki |
||
| Back to top |
|
||
| s52vk |
|
||
|
Registered Member #20
Joined: Friday 29 April 2005 - 12:13:56Posts: 416 |
Samaki, vsekakor se strinjam, da je treba cenit trud in to, da pač ni finančnih sredstev, za dolgoletne raziskave! Vem tudi, da sem podal mnenje, ki temelji iz mojega osebnega prepričanja in ne kakšnih raziskav, zato strokovno res ni podkrepljeno! Vem, da se je vlagalo več mesece, ampak potem se je stvar zaključila iz takšnih in drugačnih vzrokov!(čas, finance) Ter zato, da bi, kot si rekel, videli kaj se bo zgodilo! In kot sem rekel dolgoročno takšno vlaganje res nima vpliva.(razen tega, da je možen vnos bolezni itd...) Bolj je meni sporno pri vsem tem to, zakaj ščitit divje ribe z vložki?! Ali se ne bo sama zaščitila? In kot je Radong rekel, kakšen vpliv imajo šarenke na mladice, na prostor, ki ga zavzamejo! V zgornjem delu Mislinje živita le lipan in potočnica, kjer pa je potočnica v absolutni prevladi. Dogovorjeno je, da se tu šarenk ne bo vlagalo! A glej ga zlomka, očitno nekomu ni dalo mira in se je v en jez vložila šarenka!¨Do samega vložka so bile potočnice povsod! Ko se je vložila šarenka, so temu jezu dobesedno zavladale šarenke. Bile so povsod. Potočnice pa si lahko ujel le še čisto ob robu! Nič več na sredini jeza, v plitvini! itd, kjer so bile zdaj šarenke! Sedaj, ko pa se je stanje šarenk razrečilo ( odvzem iz moje strani ter še koga drugega) pa so potočnice spet povsod! Ne tega razumet kot provociranje, ampak kot podajanje osebnih stališč in želje po razpravi kaj je boljše in kaj ne! LP Dober prijem in ujemi spusti |
||
| Back to top |
|
||
| radong |
|
||
|
Registered Member #176
Joined: Tuesday 26 June 2007 - 17:15:19Posts: 116 |
Namen mojih vprašanj je bil le spodbuditi ostale člane foruma, da še oni podajo svoje videnje te problematike. To sem želel doseči z manjšo provokacijo, ki pa ni bila uperjena proti nobenemu posebej...... Drugače pa se popolnoma strinjam, da mora gospodarjenje temeljiti na takšnih in drugačnih znanstvenih dokazih. Žal se to počne v redkih družinah. V glavnem se odločajo glede na to, kar se nekomu zdi, misli, da je prav. To s soškimi in lipani pa mi je še posebej zanimivo. Zanimivo, da so se v moji RD (RD Soča) odločili, da bodo od naslednjega leta dalje vlagali soške 40 +. Denar pride od odškodnin, tako da si to lahko privoščijo. Na moje vprašanje ali nebo ta riba že preveč domestificirana in bi se glede na ceno bolj splačalo vlagati več manjših, pa so odgovorili, da bo taka riba zagotovo prej preživela kot manjše, saj naj bi tiste pojedle druge ribe. Razmišljajo tudi o opustitvi gospodarjenja v gojitvenih potokih.... Raje soške 40.....  Verjetno bi bilo dobro, da bi še kje prebrali kakšno znanstveno raziskavo....
povezava [link] |
||
| Back to top |
|
||
| Jure |
|
||
|
Registered Member #65
Joined: Saturday 31 December 2005 - 15:31:47Posts: 69 |
Pozdravljeni samaki, Zal z vasim pogledi na ta clanek ne morem strinjati. Po tem kar ste podali, je ta clanek povedla zgolj in samo, da so vlozene ribe lahko ulovljive, kar ni nic novega in drugo, da ribici (vsaj velika vecina) z najvecjim veseljem lovi take ribe. In popolnoma nic drugega. Za kakrsenkoli resen rezultat, ki bi bil primerljiv z nasimi vodami, manjka marsikaj. 1. Za zacetek bi morali imeti opravka s sarenko in ne potocno postrvjo, kot v clanku. 2. Nikjer ni omenjen vpliv solanja rib, to je, da ribici ribe tudi spuscajo. Glede na to, da so morali dati glavo ribe, so verjetno morali ujete vlozene ribe vzeti. Vlozenka, ki jo ujames in spustis, drugic ne bo sla tako zlahka na limanice, kar vemo vsi, ki smo jih kdja lovili v bolj omejenih vodah. Na kranjskem bazencku se lahko prav opazuje, kako vlozek pocasi postaja vedno bolj divji in previden. 3. Obdobje raziskave je prekratko in ni noben realen pokazatelj. Ja, vlozene ribe so v vecini pri uplenjenih, vendar ali to res dokazuje, da s tem scitite populacijo naravnih, ali zgolj, da prej skocijo ne trnek. Te ribe v vodi nekaj jedo, kajne? Hrano, ki jo jedo avtohtone in tudi zarod avtohtonih rib. Tudi prostor rabijo kajne in tudi vsak prostor v vodi ni idealen za hranjenje. Za vpliv cesa takega, pa bi rabili precej daljse casovno obdobje, 10 let ali vec. In vpliv spuscenih ter podivjanih vlozenk, ter neprestanih vlozkov, ki trajajo leta in desetletja, ne pa nekaj mesecev. Ce pa pogledamo slovenske vode, koder se je vode posiljevalo s pretiranimi kolicinami sarenk, pa je vsaj moje osebno mnenje, da so avtohtone populacije placale visoko ceno. Imamo vode, koder je se 10, 15 let kraljevala potocnica, sedaj je tam skorajda sama sarenka. 4. Kako hitro izlovite vlozene ribe je precje odvisno do tega, kako dostopen je revir. Ce ne morete do ribe, je tudi ne boste ujeli. Glede na to, da so v marsikateri slovenski reki populacije divjih sarenk, ki izvirajo iz vlozenih, ocitno le ne umirajo tako veselo, kot bi radi predstavili, vec kot ocitno jim je novo okolje celo ustrezalo. Tudi, ko so npr. v kranjsko Kokro in Savo pred leti vlozili zlatovscice, so bile boge zverce tako neprilagojene in so tako hitro sle iz vode (mimogrede, vlozena sarenka je doktor znanosti v primerjavi z vlozeno zlatovscico), da so se se leta potem lovile tigraste postrvi, ki so izvirale iz uspesnih krizanj zlatovscice in potocnic, pa seveda tudi kaka zlatovscica se je nasla. 5. Ze predhodniki so vam dali vec kot utemeljen pomislek, da kaksna je povezava tega clanka z npr. slovenskimi vodami, koder je stalno krepka populacija sarenk, ker se neprestano vlagajo, povrh vsega pa marsikje se veselo razmnozujejo. In neprestano tekmujejo z avtohtonimi vrstami ter jedo njihov zarod. Verjetno se lahko strinjava, da se ne branijo zaroda oz. mladih rib, saj je ravno potezanka ena od najuspesnejsih vab za t.i. briketarice. Tak clanek ni prav nobena utemeljitev scitenja naravnih populacij z vlaganjem rib, se najmanj neavtohtonih. s52vk vam je lepo povedal, kaksen trenuten vpliv je imel vlozek sarenk na vodo s potocnicami. Dolgorocni bi bil se mnogo slabsi. Doloceni predeli Kokre so bili vcasih voda, koder je mrgolelo potocnic. Danes skorajda ne najdete drugega kot sarenko. Resda divjo, vendar pa vam to vseeno marsikaj pove o interakciji med tema vrstama. Kot tudi to, da vec kot ocitno vse ribogojniske sarenke ne storijo mili konec, pac pa se prav lepo prilagodijo novemu okolju. In takih in podobnih primerov bi se se kar nekaj naslo. scukec |
||
| Back to top |
|
||
| Jure |
|
||
|
Registered Member #65
Joined: Saturday 31 December 2005 - 15:31:47Posts: 69 |
Glede uplena sarenk v vasi druzini, pa ne vem. Verjetno vasi ribici nimajo posebne rubrike za vlozeo sarenko, pac pa uplenijo 50% sarenk. Kar pomeni, da je del tega vlozek, del so prehodni, podivjani vlozki in ce se vam sarenka drsti, tudi del naravnega prirasta. Velika kolicina sarenke v jezeru pa izvira iz tendence vlozenih sarenk, da jo nadvse rade mahnejo s tokom navzdol. Ta pojav je omenjen tudi v Sladkovodno ribistvo na Slovenskem, avtorja Mirana Svetine s soavtorji Petrom Pavsicem, Maksom Podlesnikom, Borisom Skalinom in Bozidarjem Voljcem, prav gotovo pa je znan tudi stevilnim ribicem iz njihovih izkusenj. Lahko vam povem mojo. Recimo rekica, da ne bo kdo uzaljen (lahko vam pa privat povem tocno katera voda), koder je nedostopno akumulacijsko jezero, ampak ce ves kje, se da loviti. Tam se ni nic vlagalo, kilometre navzgor, tudi lovilo se ni. Krasna voda za potocnico. No, lepega dne pa zacnem tam loviti sarene, ki so bile do pikice take kot vlozene. Misel, da bi se z mest koder jih vlagajo priklatile cisto do sem, ni bila verjetna, ker so vmes dolocene ovire, kot so slapovi, zajezitev itd. No, rib pa polno, prav nic niso bile videti neprilagojene, pac pa so bile prav lepo rejene in zivahne. Poleg njih so bile v tej vodi tudi krepke velike sarenke, ki so verjetno delno izvira iz podivjanih vlozkov v preteklosti, ko se je na delih nekoliko visje se vlagalo, delno pa iz drsti. No, lepega dne pa grem malce po toku in se skrivnost razjasni. Na nekem odseku, nekoliko visje, srecam enega od vodilnih druzine pa se nekoga je imel s sabo, seveda sta lovila. In ceprav sva kar kolega, je bil vec kot ocitno, da me ni ravno vesel. Le kaj je bilo. Rekel bi, da sem slucajno naletel na mesto, koder so si pac vlagali ribe za lastno zabavo. Ampak vecina tistih rib, jo je veselo ucvrla s toko navzdol, do jezu, koder so delale zgago meni. scukec [ Edited Sunday 25 May 2008 - 15:05:03 ] |
||
| Back to top |
|
||
| samaki |
|
||
|
Registered Member #93
Joined: Friday 02 June 2006 - 18:04:16Posts: 127 |
Radong, tako glede na naše izkušnje kot na vso strokovno literaturo je vlaganje velikih, ribogojniških rib za repopulacijo totalni nesmisel. "Strokovnjaki", ki trdijo, da velike ribe pojedo vse male,ki se jih vloži, niti ne pomislijo, da bi vse ribe kmalu izumrle, če bi bilo to res. Po naših izkušnjah je celo vlaganje rib iz gojitvenih potokov manj učinkovito, kot iker ali nekajmesečnih mladic direktno v reke. Tudi pri njih nastopi stres zaradi spremembe habitata. Kot sem že večrat povedal, mi vlagamo večino v stadiju iker z očmi, poleg tega pa še 3-5mesečne mladice. Uspešnost merimo z analizo genetske strukture. Če se le-ta spreminja, pomeni, da so vložene ikre/mladice preživele do spolne zrelosti in poskrbele za naraščaj. Ugotavljamo, da se v populaciji postrvi v Soči vsako leto poveča število genov soške postrvi za 2% in za enak procent seveda upade delež genov potočnice. Proti procesu domestifikacije in zoževanju genetske raznovrstnosti pa se borimo tako, da za vsako novo generacijo plemenk pridobimo ikre iz narave. Vse plemenke so torej vedno potomke divjih rib. To so tudi edine ikre, ki jih odvzemamo ribam iz naravnih populacij. Glede učinkovitosti repopulacije pa razpolagamo tudi z obsežno ameriško študijo na to temo. Po dogoletnih raziskavah so ugotovili, da je najbolj učinkovito vlaganje iker z očmi. Z najmanj denarja se tako doseže največji učinek v vodi. V naši družini smo na osnovi teh spoznanj v zadnjem RGN-ju opredelili večino bivših gojitvenih potokov bodisi za rezervate ali naravna drstišča. Rezervati so tisti, ki zaradi slapov onemogočajo migracijo rib gorvodno. V 2-3 letih tak potok z elektroizlovom popolnoma očistimo prejšnih rib, nato pa vložimo določen genotip čiste soške postrvi. Po obstoječi doktrini o dolgoročni zaščiti ogroženih ribjih vrst je potrebnih vsaj 15 takih čistih populacij. Mi smo odkrili na našem teritoriju 4 naravne in doslej ustvarili že 4 nove. V roku 5 let bomo verjetno prišli do številke 15.Druge, kamor je možen dostop rib iz rek pa ohranjamo kot naravna drstišča ravno za te ribje populacije. Velike ribe pa vlagamo samo za podporo ribolovu in to samo v največji reki Sočo in Idrijco ter zelo malo še v izlivni del Bače in na kratkem odseku Nadiže. Dober prijem, Samaki Maji wenye samaki |
||
| Back to top |
|
||
| Jure |
|
||
|
Registered Member #65
Joined: Saturday 31 December 2005 - 15:31:47Posts: 69 |
samaki wrote ... "Strokovnjaki", ki trdijo, da velike ribe pojedo vse male,ki se jih vloži, niti ne pomislijo, da bi vse ribe kmalu izumrle, če bi bilo to res. Mimogrede, če se to nanaša na to, kar sme vam jaz napisal, nikjer nisem trdil, da pojedo vse male. Edino, da njihov vpliv ni zanemarljiv in da o tem ne rečete ne vi ne kateri drugi zagovornik C&R ne bev ne mev. Pa bi rekel, da gre na ta račun krepko več avtohtonih rib iz vode, kot zaradi ribičev. Jure |
||
| Back to top |
|
||
| samaki |
|
||
|
Registered Member #93
Joined: Friday 02 June 2006 - 18:04:16Posts: 127 |
Jure, ko sem pisal svoj post, tvojega še nisem videl, sicer sem pa napisal, da odgovarjam Radongu. Poglej si njegov post, pa boš videl, koga sem mislil. No, če pokomentiram še tvojega. Še zdaleč ne mislim, da nekatere merske vložene ribe tudi ne obstanejo in se zdrstijo. V raziskavi, ki sem jo predstavil, pač ni bilo tega primera. Gredo pa ugotovitve v podobno smer tudi v raziskavah pri drugih salmonidih. Še vedno pa je bolje upoštevati rezultate še tako omejene raziskave, kot pa delati po "občutku". Kar zadeva šarenko, je to vsaj za nas izhod v sili. Že leta 2000 smo pripravili projekt večje ribogojnice, kjer bi lahko vzredili večje ribe naših avtohtonih vrst. Pa je prišel DDV in še ribolovni turizem nam je upadal iz leta v leto. Postavljalo se je že vprašanje, ali bomo še lahko zaposlovali svojo ekipo in upravljali z našim okolišem na profesionalni osnovi. Šarenka pa ima še to lepo lastnost, da se ne križa s soško postrvjo. Pa še nekaj o šarenki. Tudi pri nas se marsikje naravno razmnožuje. Ne pa povsod. Soča ji absolutno ne ustreza. Leta 1998 nam je Ministrstvo za okolje za dve leti prepovedalo vlaganje šarenk v Sočo. Naslednje leto se je popravljal volčanski most čez Sočo in smo morali v celoti odloviti okrog 300m struge, ker so jo premestili. Med vsemi izlovljenimi ribami ni bilo niti ene šarenke!!! Tudi pri rednih inventarizacijah je njihov delež dokaj majhen, rezultat tega prej omenjeega izlova pa je pomemben, ker so bile tam res odlovljene prav vse ribe. O interakciji soška/šarenka sem že pisal. Na to temo poteka že 7letna raziskava inštituta Tour du Valat in naše družine. Dvakrat letno se vrši elektroizlov v dveh sektorjih, kjer živita samo čista soška postrv in šarenka, ki se naravno razmnožuje. Rezultat je sicer od leta do leta različen, a jeseni delež šarenke še nikoli ni presegel 20% in spomladi nikoli 5%. Pa še nekaj zelo pomembnega. Tudi ribe iste vrste se zaradi medsebojne izolacije razvijajo v vsaki reki in potoku nekoliko drugače. To smo zelo nazorno videli pri nas, ko smo odkrili naravne čiste populacije soških postrvi. Zato je izjemno pomembno, da se vlaga za repopulacijo lokalne variante ribjih vrst. V Sloveniji pa se je v preteklosti vlagalo ribogojniške potočne postrvi iz nekaj ribogojnic v vse reke in potoke. Tudi k nam. Mi smo s to prakso prekinili pred 14 leti, v donavskem porečju pa se to nadaljuje! Poleg tega to sploh niso domače potočnice ampak atlantski genotip, ki so ga udomačili že pred 150 leti. Prav neverjetno se nam zdi, da se ne najde v vsej "donavski Sloveniji" nihče, ki bi poskrbel za ohranitev in zaščito domače potočnice. Še posebej ob dejstvu, da lahko pri nas dobi kompletno tehnologijo. No, priznati moram, da smo se o tem dogovarjali z eno družino, a je zadeva po zamenjavi vodstva v tej družini zamrla. Pa lep pozdrav, Samaki Maji wenye samaki |
||
| Back to top |
|
||
| Jure |
|
||
|
Registered Member #65
Joined: Saturday 31 December 2005 - 15:31:47Posts: 69 |
Pozdravljen samaki, Da ne bo narobe razumljeno, marsikaj pri vaši družin in načinu gospodarjenja občudujem in si lahko samo želim, da bi tako gospodarili drugje. Način vlaganja z ikrami je vsekakor vsega posnemanja vreden pa tudi popolnoma se zavedam realnih okoliščin, v katerih neka RD deluje. Razumem, da vaši RD vložki šarenk pač zagotavljajo zadovoljstvo povprečnega gosta in s tem tudi skrbijo za potrebne dohodke. Čemur pa ugovarjam, pa je, da se v takih vodah uvaja striktni C&R z izgovorom zaščite avtohtonih rib. In način oz. odnos do normalnih ribičev, ki ste jim odvzeli dele vod, ter morajo za manj muzike plačati več denarja, čeprav je njihov ribolov etično in moralno precej manj sporen kot striktni C&R, ki nam bo na dolgi rok, v to sem popolnoma prepričan, prinesel še marsikateri glavobol. Tudi ta članek konec koncev jasno pokaže, da C&R v vodah, koder imate populacijo vloženih šarenk dejansko deluje kot njihova zaščita, ter s tem še poveča njihov vpliv na lokalno populacijo avtohtonih rib. Kar ponovno vodi k sklepu, da na Slovenskem striktni C&R revirji z vložki neavtohtonih rib niso C&R zaradi avtohtonih, pač pa zaradi maksimalne izrabe vloženk, dokler pač zdržijo, tudi na račun avtohtonih. Lp, Jure |
||
| Back to top |
|
||
| samaki |
|
||
|
Registered Member #93
Joined: Friday 02 June 2006 - 18:04:16Posts: 127 |
Živio Jure, mislim, da nikjer nisem trdil, da smo uvedli U&S dele zaradi zaščite avtohtonih rib. To smo naredili že zodvzemnimi merami za soško postrv in lipana. Poleg tega vlagamo šarenke samo v 7km rek. V največji del U&S, Trebuščico in Tolminko (cca 22km), vlagamo samo mladice avtohtonih rib. Kakšen vpliv ima ta režim na ribje populacije pa nameravamo preveriti po petih letih od uvedbe tega režima. Takrat bomo naredili inventarizacijo na istih mestih kot pred uvedbo tega režima in preverili stanje kot tudi primerjavo tega stanja z onim izven U&S. Glede na hitro izginotje ribogojniških šarenk iz voda in njihovo večjo pripravljenost na prijem logično sklepam, da kot stranski učinek dosežemo tudi večjo zaščito avtohtonih rib v sektorjih U&S. Sinoči sem prebral poročilo o raziskavi znotraj vrstne in medvrstne kompeticije med potočno postrvjo, šarenko in zlatovščico. Raziskavo so opravili v Franciji in to v laboratorijskih pogojih in v naravnem potoku v Pirenejih.....semi mudi, nadaljujem kdaj drugič. Maji wenye samaki |
||
| Back to top |
|
||
| Dede |
|
||
  Registered Member #154
Joined: Tuesday 10 April 2007 - 14:05:34Posts: 170 |
Jure pozdravljeni! Ne morem si kaj da se ne bi še tukaj,na tem področju oglasil oz odgovoril. Bolj in bolj ko prebiram vaše poste in replike,bolj me prevzema občutek,da se v vaši matični RD ne dogajajo podobne stvari,kot se godijo v Posočju.Vlaganje šarenk,revirji U&S (tale C&R mi ne gre nekam v uho...konec koncev smo v Sloveniji!) Ne vem,reke Jadranskega porečja so različne,a v vseh najdemo šarenko.Tako ali drugačno.V zadnjih letih velika večina vloženk je sterlinih...torej kakega posebnega vpliva na avtohtone vrste nima. Vsekakor je za soško postrv manj "nevarna" kot potočnica.Vsaj kar se križanja tiče...lahko le povem (iz pogovorov z ribiči) da je letos predvsem na Idrijci ulov soških postrvi enkraten Verjetno ni dneva,ko kdo ujame kako "domačinko".Pa se šarenke tudi vlagajo že nekaj let.Lahko le rečem (pa ne samo jaz)HVALA,za take vode in take dni,kot jih doživljamo. Upam(o) in želim(o) si,da vse te spremembe ki so napovedane (koncesije itd) ne bi vplivale na strokovno delo RD! Jure,brez zamere...pa naj se vaši vodilni v RD zmenijo za kako "lekcijo" in poskusijo to posnemat!Verjetno jim(vam) bodo rade volje pomagali in svetovali! Drugače pa je pri nas (na žalost tudi v različnih RD) še vedno preveč "foušije"....in če meni crkne krava,naj sosedu cela čreda (tako nekako) Samaki...upam,da ne bo koncesija preveč vplivala na športni ribolov in užitke ob vodah!Le tako naprej vsem ki se zato trudite kar se da! Lep pozdrav [ Edited Monday 26 May 2008 - 20:33:28 ] |
||
| Back to top |
|
||
| Urni Sulec |
|
||
  Registered Member #201
Joined: Monday 12 November 2007 - 16:52:44Posts: 518 |
Se strinjam z mnenjem Dede-ta, prav tako to vidim in doživljam "za vodo" in moram reči, da kar se Idrijce tiče je stalež soške postrvi več kot odličen, kljub vložkom "merskih ali večjih šarenk" tako da... pa l.p Spuscajmo Avtohtone ribe! |
||
| Back to top |
|
||
| Jure |
|
||
|
Registered Member #65
Joined: Saturday 31 December 2005 - 15:31:47Posts: 69 |
Dede, Zgresil si bistvo. Bistvo je, da imajo sarenke na populacijo avtohtonih rib, vsaj v vodah koder se intenzivno vlagajo večji vpliv kot ribici. Si lahko popolnoma brez skrbi, da odlov ribicev ni niti slucajno primerljiv z količino soskih in lipanov ki jih sarenke pospravijo v tekocem letu, brez vseh ostalih vplivov, kot so tekmovanje za hrano in prostor. Jasno, da ce se skrbi za populacijo avtohtonih rib, se jih da vseeno drzati na ok nivoju. Preprosto povedano, dokler se vlaga dovolj, da se pac kompenzira vpliv neavtohtonih plenilcev, bo zadeva delovala. Temu, kar jaz ugovarjam so U&S revirji, ki so kot prvo neeticni, kot drugo idealno orozje za nasprotnike ribolova in neosnovani na kakrsnihkoli realnih argumentih v vodah, koder se vlaga neavtohtone ribe, ker le-te preprosto naredijo vec skode, kot ribici. Ki placajo karto, iz katere se lahko financira vlaganja in skrb za vodotoke. In ki placajo krepko vec kot U&S ribici. Nihce ne pravi, da soskih tam ni ali da izumirajo. Lahko pa vzames del vode in vlagas tja samo sarenke, pa poglej kaj bos imel cez 10 let. Kar s etice sterilnih sarenk pa.......kot prvo, ce skrbis da so sarenke stalno v vodi je cisto vseeno ali je sterilna ali ne, ker namesto drsti sam vlagas ribe, zdaj če so res vse sterilne ali ne, je pa spet drugo vprašanje, ki pa kot receno niti ni pomembno. Se enkrat, jaz ne debatiram o tem, ali soske izumirajo zaradi sarenk, ali da jih ni, trdim samo, da je U&S v vodah, koder se vlagajo sarenke navaden larifari, ki sluzi predvsem izrabljanju vlozenih rib, ki so tudi po pricujocem clanku neprimerno bolj ogrozene s strani ribicev. Vse ostale dileme, ki jih tak ribolov prinasa, kot tudi posledice, ki jih lahko ze vidite v tujini, pa so vam ocitno malo mar. Pa nas kaj kmalu cakajo podobne zadeve. V vodah RD Tolmin se cisto lepo lovi kajne. Pa ni bilo nobenega U&S. Samo gospodarilo se je z vodo. In kaj potem manjka temu sistemu? Zakaj je treba siliti v nekaj, kar nas bo usekalo po glavi? Kar se tice petletnega obdobja, pa ne bi bilo nic presenetljivo, ce bi se povecalo. Zdaj tja vlagate vec avtohtonih rib kot poprej in razbremenili ste vodo. Del populacije, to je normalne ribice ste od teh vod odrezali, U&S pa ste razporedili po vsej vodi. Bolj zanimivo bi bilo vzeti dva krepka odseka vode, ki sta med seboj primerljiva, pa v enem vlagati kot sedaj mesano populacijo avtohtonih in sarenk, ter se tam iti U&S, v drugi del pa zgolj enako populacijo avtohtonih, brez sarenk z normalnin nacinom in obveznim odvzemom vsake sarenke, ki bi bila tam ujeta, pa npr. cez 10 let tam pogledati, kako je s stanjem avtohtonih rib v primerjavi z mesanim U&S. |
||
| Back to top |
|
||
| Piscator |
|
||
 Registered Member #51
Joined: Friday 14 October 2005 - 13:11:06Posts: 338 |
Zgresil si bistvo. Drži Jure – zgrešil si ga, oziroma si ga prilagajaš po svoji spodobi. Huh, kako mi je to znano… Bistvo je, da imajo sarenke na populacijo avtohtonih rib, vsaj v vodah koder se intenzivno vlagajo večji vpliv kot ribici. Si prepričan in na podlagi katerih argumentov to trdiš? No če se že gremo. Si lahko popolnoma brez skrbi, da odlov ribicev ni niti slucajno primerljiv z količino soskih in lipanov ki jih sarenke pospravijo v tekocem letu, brez vseh ostalih vplivov, kot so tekmovanje za hrano in prostor. Se strinjam, da riba mora jesti. Ter večja kot je več mora spraviti vase. Jasno, da ce se skrbi za populacijo avtohtonih rib, se jih da vseeno drzati na ok nivoju. Preprosto povedano, dokler se vlaga dovolj, da se pac kompenzira vpliv neavtohtonih plenilcev, bo zadeva delovala. Pustimo stati. Temu, kar jaz ugovarjam so U&S revirji, ki so kot prvo neeticni, (vprašanje je a je etično spustiti ribo?! in kdo je tisti ki ti dovoljuje oz. percepcija tovrstnega ravnanja) kot drugo idealno orozje za nasprotnike ribolova (se strinjam,da veliko neinvolviranih v proces "spuščanja", pardon govori se o metanju ribe nazaj, da smo bolj v skladu s pogovorno logiko posameznikov, v glavnem ostalih. Da Jure in vem, da si lovil na način metanja ribe nazaj in de si sedaj oh in sploh veliko bolj prepričan v svoja ravnanja oz. pravilnost le teh. In oh in sploh. In večina stoji za tabo. Blagor vam, ker vi veste in razumete in še kar je stvari, a ne Jure…) in neosnovani na kakrsnihkoli realnih argumentih v vodah, koder se vlaga neavtohtone ribe, ker le-te preprosto naredijo vec skode (no spet smo na labavih tleh), kot ribici ;(evo nas ko mačka okol vroče kaše) . Ki placajo karto, iz katere se lahko financira vlaganja in skrb za vodotoke. In ki placajo krepko vec kot U&S ribici (hmmm, no da slišim kje plačajo veliko več). Nihce ne pravi, da soskih tam ni ali da izumirajo. Lahko pa vzames del vode in vlagas tja samo sarenke, pa poglej kaj bos imel cez 10 let (no jure elaboriraj, kakšna je situacija po 10 letih). Kar s etice sterilnih sarenk pa.......kot prvo, ce skrbis da so sarenke stalno v vodi je cisto vseeno ali je sterilna ali ne, ker namesto drsti sam vlagas ribe, zdaj ÄŤe so res vse sterilne ali ne, je pa spet drugo vprašanje, ki pa kot receno niti ni pomembno (sliši se logično, a tudi je?!). Se enkrat, jaz ne debatiram o tem, ali soske izumirajo zaradi sarenk, ali da jih ni, trdim samo, da je U&S v vodah, koder se vlagajo sarenke navaden larifari, ki sluzi predvsem izrabljanju vlozenih rib, ki so tudi po pricujocem clanku neprimerno bolj ogrozene s strani ribicev. (Eko, tu začnem izgubljati rdečo nit. Da se razumeva/mo. Tudi sam percipiram nepotrebnost vložka neavtohtonih ribjih vrst. No vsaj tu se stikajo naše poti. Ne dosegam pa obsežnosti tvojih izjav. Na eni strani trdiš, seve zelo argumentirano, skoraj dogmatsko, beri U&S je larifari v vodah z irideami, tu te namreč več ne sledim. Pa ti veš čas trdiš, da je u&s "više ali manje" non-sense. No vidiš tu se najino razmišljanje razcepi in sva na drugih straneh reke. Pa to ni nič slabega in jaz nobenega ne prepričujem. Ti pa! In ne bom povzemal izjav, da majhne ribe pa grejo nazaj v vodo. Kakšen je efekt skoraj ne-izlova neke vrste ribe pa lahko mirne volje pogledaš na Kolpi med Osilnico in pod Petrino. Toliko lipana z stanja iz skoraj prazne vode pred še nekaj leti do danes, ko moraš paziti, da ne stopiš na ribo. Da in lipan je seveda zaprt za izlov. Drži pa še nekaj – ni vložka šarenke, aleluja… Je pa ena zadevšna, ki se me je prijela, in da Jure imel si prste vmes. Sedaj velikokrat po dobri urci neham z intenzivnim ribolovom, ker ko je šlo dovolj ribe skoz roke, bi si moral človek reči sedaj pa na "easy". Ker spustiti šajtrgo (slov. prevod: samokolnico) rib skoz roke bi moralo zadostovati…) Vse ostale dileme, ki jih tak ribolov prinasa, kot tudi posledice, ki jih lahko ze vidite v tujini, pa so vam ocitno malo mar (da marsikaj vidim v tujini in sem srečen, da se ne dogaja pri nas). Pa nas kaj kmalu cakajo podobne zadeve (kdo lahko nekaj takega zagotovo trdi). V vodah RD Tolmin se cisto lepo lovi kajne. Pa ni bilo nobenega U&S. (a si tako zelo prepričan v izjavo, ki si jo spustil skozi tipke). Samo gospodarilo se je z vodo. In kaj potem manjka temu sistemu? Zakaj je treba siliti v nekaj, kar nas bo usekalo po glavi? (vidiš spet smo pri prepričanju). Kar se tice petletnega obdobja, pa ne bi bilo nic presenetljivo, ce bi se povecalo. Zdaj tja vlagate vec avtohtonih rib kot poprej in razbremenili ste vodo. Del populacije, to je normalne ribice (izjava za na zid) ste od teh vod odrezali, U&S pa ste razporedili po vsej vodi. Bolj zanimivo bi bilo vzeti dva krepka odseka vode, ki sta med seboj primerljiva (izredno težko doseči podobnost odsekov), pa v enem vlagati kot sedaj mesano populacijo avtohtonih in sarenk, ter se tam iti U&S, v drugi del pa zgolj enako populacijo avtohtonih, brez sarenk z normalnin nacinom in obveznim odvzemom vsake sarenke, ki bi bila tam ujeta, pa npr. cez 10 let tam pogledati, kako je s stanjem avtohtonih rib v primerjavi z mesanim U&S. (glasujem za drug primer, a se bojim, da bi prodaja kart padla…). Bodi dovolj z moje strani, ker smo v službi, ups in je treba, hmmm bi bilo potrebno delati, ne pa afne guncati z besedami. Aaaa, drugače sem raje v vodi, aaa tako je življenje poštenega Slovenca… Jure bo pa itaq še eno rundo odtipkal.  Težko prepričevati. Sicer pa to bi moral on vedeti bolj od mene… Pa fantje rajš bodte za vodo. In še - priznam  , ne lovim z "normalnimi ribiči", ker mi to ne sede.Dost. Saš |
||
| Back to top |
|
||
| Jure |
|
||
|
Registered Member #65
Joined: Saturday 31 December 2005 - 15:31:47Posts: 69 |
Ja Sas, bil sem navaden, U&S ribic in sedaj sem ponovno navaden, kar sem tudi nekajkrat povedal in sem tudi dovolj posten, da povem, da sem po 8ih letih dokoncno videl, da je zadeva absolutno zgresena. Kar so me mnogi sicer prpricevali ze poprej, pa jim nisem verjel. Glede Kolpe pa. Jaz sem lovil poprej in sem dobil lipane. Potočnice tudi. In mimogrede, kolikor vem so se v zadnjem času odvijala intenzivna vlaganja lipana v Kolpo. Tako, da porast populacije ni posledica U&S, pac pa intenzivnega vlaganja. Razen, ce ne mislis da je U&S caroban palcka ki rece cira cara in se kamenje spremeni v lipane v roku parih let. Glede RD Tolmin in U&S pa ali nisi razumel ali noce razumeti. Nobenega zapovedanega vseoodresujocega U&S. Toliko normalnih ribicev, pa si vseeno lepo lovil. Tako, kot na ostalih vodah, koder se je korketno gospodarilo z denarjem, ki so ga ribici dali za karte. Mogoce ne lovis z normalnimi ribici, lovis pa na vodah, ki jih njihov denar pomaga vzdrzevati in tebi omogocati kvaliteten ribolov. scukec [ Edited Tuesday 27 May 2008 - 10:07:22 ] |
||
| Back to top |
|
||
| Piscator |
|
||
|
Registered Member #51
Joined: Friday 14 October 2005 - 13:11:06Posts: 338 |
Ok, Jure ti pač percipiraš U&S kot zgrešen sistem. Ok, pač verjameš. Tudi sam sem lovil na Kolpi solidno prej (postrvi so bile tudi vmes in so še), a tebi očitno fali en del štorije. Pa no, saj ne da nebi slišal za to, a ribe se drstijo. In če jih ne izlavljaš imaš v vodi, pazi, večjo spolno zrelo jato lipana/ribe (seve v primeru ne presežene populacijske kapacitete vodnega okolja). In o tem govorim Jure! Niso važne le kante od lipanov/rib temveč spodnji del piramide mladic… O RD Tolmin – ista fora , ni bistven denar za vlaganje (takšno in drugačno), ki ga dobijo tudi s strani vas. Temveč sam vidim bistvo v populaciji naravne ribe (in tozadevno tudi razumevam problematiko), ki se sama, beri sama med sabo, zdrsti in njihovi plodni potomci (evo čarovnije). In tu lahko u&s vpliva na sistem. Kako, e če se tu poraja vprašanje, potem nadaljnja polemika nima pomena. Ajd, Saš |
||
| Back to top |
|
||
| Jure |
|
||
|
Registered Member #65
Joined: Saturday 31 December 2005 - 15:31:47Posts: 69 |
Hja vidis Piscator, jaz bi rekel, da tebi fali del storije. Sem ti obzirno namignil, pa ocitno nisi povsem razumel. Cas, kolikor je U&S lipana je dalec prekratek, da bi se to zgodilo zaradi naravne drsti. Kot drugo, tudi pri C&R umirajo ribe in kot tretje, ce ze trdis, da je kriv pretiran izlov, bi bilo dobro videti podatke, koliksen je bil dejanski uplen lipana in koliko se ga je vlagalo, ter tudi, koliko je sploh normalno stanje lipana v vodi v tem predelu. In zelo pametno bi se bilo vprasati, kaj je drzalo lipana nazaj. Dejansko pretiran izlov, ali npr. mogoce potocna postrv. Ima vecji vpliv izlov ali tacanje po produ, ko so v njem ikre? Itd. Najlazje je kazati s prstom na nekoga, ki vzame ribo in reci ti, ti, jaz sme pa oh in sploh na svojem namisljenem piedestalu U&S odlicnosti. Plasnice so uporabna zadeva. Dejansko pa je odvzem rib samo del vpliva na ribje populacije. Naravna drst poteka tako v U&S kot v navadnih revirjih. Na Kokri imamo odlicno lipansko drst v tistih predelih, ki pac lipanu ustrezajo. Pa je povsem normalen revir in se lipane jemlje. Zdajle so v vodi mladice, jeseni bos pa lahko gledal, ko bodo po vodi prcali mali lipancki. Brez zapovedanega U&S. Lahko gres pa iskati lipansko drst na zacetek revirja in je pac ne bo. Lahko das lipane notri, pa jih cez 10 let ne bo vec. Mogoce sme pa ke se kaksen. Pa ne zaradi izlova. Razen seveda, ce bomo vodo posilili z prevelikimi kolicinami lipana. Ampak glej cudo, potem pa potocnice ne bo toliko. scukec |
||
| Back to top |
|
||
| Piscator |
|
||
|
Registered Member #51
Joined: Friday 14 October 2005 - 13:11:06Posts: 338 |
Hehe, Sem vedel kam pes taco moli. A ne pozabiti dejstev. D1. Lipana po koncu "oluje" pač ni bilo veliko, oz. drugače rečeno bilo ga je malo (kljub temu da ga je v osemdesetih letih mrgolelo). Se strinjam z izjavo, da ta lipan danes (vsaj večina) ni iz naravne drsti. Bogami, le kako bi v tako kratkem času prišel k sebi. Posledično je zaradi primernega vložka (in posledične drsti) veliko mladic in o tem govorim (u&s bo tako pripomogel k hitrejši obnovitvi populacije). Morda trdiš nasprotno. D2 Tudi pri C&R umirajo ribe vendar v manjšem procentu kot če bi vsaka dobila po glavi. Pa vem, da to ni tvoje izhodišče, a obstajajo ljudje, ki tako jemljejo ribolov. D3 Nihče ne trdi, da je kriv pretiran izlov za prazno Kolpo le nekaj let nazaj. A situacija takrat ni primerljiva z normalnimi razmerami – ali pač. Ok, pa še nazaj k Kokri. Spusti na Kokro 100 tipčkov, ki bodo na letni bazi lovili 30 dni, 3 ribe na dan in končni izkupiček = - 9000 spolno zrelih rib. In ne mi niti bluzit o tem koliko lahko tovrstna rečica prenese. Delajmo to pet let zapovrstjo in da vas vidim znalce… (ahh zato obstaja maksimalno število kart na vodi). Ali še boljša primerjava spusti na pohorske potoke enako količino tipov z dovoljenim izlovom rib. In v letu dveh ne bodo več imeli kaj loviti! P-S. |
||
| Back to top |
|
||
| Dede |
|
||
|
Registered Member #154
Joined: Tuesday 10 April 2007 - 14:05:34Posts: 170 |
Jure! "zgrešil si bistvo" ste mi napisali...ne strinjam se popolnoma oz se s tem sploh se ne strinjam! Že v rubriki o U&S revirjih sem napisal kako in kaj mislim o tem. Ne bom se ponavljal tukaj! Le še nakej,glede RD Tolmin in njenega U&S. Ne vidim nobene razlike,če je del vode tako označen in tretiran.Nič manj ni vlaganja soške postrvi in lipana v ta del vode (vsaj kar je meni znano) kot v "normalen" revir. Verjetno je tudi kaka šarenka manj zaplavala v te tolmune,če se motim,naj me pristojni popravijo! Za konec pa še bistvo....tudi če revirja U&S ne bi bilo,lahko preštejem na prste tujce ki ribo vzamejo! Torej? "Navaden" revir prek cele vode,če se istotako ribe izpustijo? Očitno smo vsak na svojem bregu glede tega in tako bo ostalo....kot sem pa že napisal,me bolj skrbijo novi zakoni in koncesije ki se nam obetajo! Bolj pametno bi bilo da bi se tu strinjali in malo "uprli". U&S ali ujemi in vzemi pa vsakemu prepuščam po svoje. Lep pozdrav! [ Edited Tuesday 27 May 2008 - 12:38:28 ] |
||
| Back to top |
|
||
| Jure |
|
||
|
Registered Member #65
Joined: Saturday 31 December 2005 - 15:31:47Posts: 69 |
Hja Piscator, ves kranjska RD je imela v svojih najboljsih casih tam 800 clanov, bojda celo 850. Na Kokri je bilo precej vec lovnih dni, lovilo se je neprimerno vec, rib je bilo pa tudi, vidi vidi cudo, veliko vec. Pa jih ni prav nic zmanjkovalo. Je treba pac zadeve poznati malce bolj podrobno. Desetine kilometrov vode, s kupom nedostopnih predelov in ob skrbi za vodo je to mirno preneslo, ceprav ti je mogoce to tezko dojeti. Kokra, ki jo poznas danes je bleda senca nekdanje, ceprav je se vedno imenitna. Zadeve okoli Kokre so precej bolj kompleksne, kot bi jo dojela poenostavljena U&S logika hudobnih jemalcev rib. Je tu dolocen faktor neko krizno obdobje RD, propad cuvajske sluzbe, odvzem velikih kolicin vode, presusitev dela Kokre, ponoreli krivolov itd. Kaj moremo, vcasih je treba pogledati sirso sliko. To, da pri U&S umre manj rib domnevas ti, dejstvo pa je, da se v U&S revirje intenzivno vlaga. Ali poznas kak U&S revir v katerem se intenzivno lovi, pa ni vložkov? Ali kranjska Sava. 850 ribičev, veliko bolj sproscen ribolovni rezim, vec lovnih dni, vsa svinajrija iz industrije in iz mesta je sla v vodo, pa se vse gorvodno, pa je bilo rib kolikor si pozelel. Hecno kajne. No, saj jih je zdaj tudi dosti, za tiste ki jih zna ujeti. Pa se nic kaj ne drenja U&S ribicev tu, ceprav je voda "naravna". Ampak cudo precudno, ne mrgoli za vsakim kamnom 5 sestradanih 60cm sarenk kajne. So pa tudi cez 70. Pa nikjer nobenega ljubitelja U&S, ki bi lovil te divje ribe. Hmmmmmmm. |
||
| Back to top |
|
||
| Piscator |
|
||
|
Registered Member #51
Joined: Friday 14 October 2005 - 13:11:06Posts: 338 |
Oj, včasih je tudi Drava imela lepe postrvi in tudi potok, ki mi teče pod bajto, a populacije rib so takrat bile dobre in vsi potoki so bili naravna gojišča. Danes pa…Sam si povedal kaj mislim… blede sence tistih dni… In težko je primerjati situacijo danes in nekdaj… Ti očitno situacijo poznaš. Vprašanje: je torej danes možno izloviti 45.000 komadov (v petih letih) iz Kokre brez večjega vpliva na populacije ribc?! To, da pri U&S umre manj rib je dejstvo. Ali poznas kak U&S revir v katerem se intenzivno lovi, pa ni vložkov? Da veliko jih je v Ameriki in se nihče ne pritožuje, v Evropi jih je malo… Drugače me pa u&s revirji ne ganejo. Pač lovim tako… Glede sestradanih ribc. Me ne ganejo, oba veva da jih je. Še manj pa me ganejo vložena polena. Tu mislim, da sva na skupnem imenovalcu. A drugje ne. Morda je prav tako. Nepomembno. Sicer pa če ves dan razpravljava in ostaneva vsak na svojem bregu se ne premakneva s svojih stališč. Pa nič slabega v tem. In tudi to je dobro… P.Saš |
||
| Back to top |
|
||
| Jure |
|
||
|
Registered Member #65
Joined: Saturday 31 December 2005 - 15:31:47Posts: 69 |
Seveda so v Ameriki. Ampak zdaj pa se povej, kakšna je gostota ribičev na tistih revirjih in potokih. ker kolikor sem jaz gledal zadeve, se v vse revirje, ki so podvrzeni intenzivnemu ribolovu intenzivno vlaga. In so imeli enake hece kot mi s sosko z drugimi vrstami rib, ki so se jims krizale z vlozenimi. Drugače pa kot vidis, se da. Desetletja je slo, pa se marsikje gre. Edina razlika je, da se je vcasih precej vec vlozilo, kot se sedaj. Pa nas je sedaj tam 7x manj. in 45 000 rib, ne vem kje si nasel to znanstveno fantastiko. Tipicna U&S demagogija. Ne ujamejo vsi ribe in ne vzamejo vsi ribe, predvsem pa ne vzamejo vsi norme. Izlov iz Kokre je lansko leto znašal 13 potočnic, 318 šarenk in 5 lipanov v 324 lovnih dneh. Torej v povprečju malce več kot riba na lovni dan, pa še od tega je vecina sarenk. Kopica zagnanih U&S fanatikov, ki bi se podili gor in dol po revirju, pospikali vse kar leze in gre skupaj z svojimi fotoseansami in izzivljani, bi naredila precej vec skode. Ce hoces podatke za Savo, 4 potocne, 555 sarenk in 14 lipanov v 1445 lovnih dneh. Dolga bo pot do tvojih 45 000 scukec |
||
| Back to top |
|
||
| Piscator |
|
||
|
Registered Member #51
Joined: Friday 14 October 2005 - 13:11:06Posts: 338 |
Drži in tudi ne - odgovor na prvi odstavek. Po mojem mnenju ni pravi način za ohranitev (kao sonaraven) vložek o katerem ti govoriš. Teh 45.000 ribc je samo matematični izračun 100 tipčkov (beri post zgoraj). Iz izlova Kokre se vidi, da so ribiči lovili kvazi u&s (glede na 324 dni). Ali pa tako švoh lovijo?! U&s fanatizem nebi komentiral. Ker je ta diskrepanca prisotna na obeh straneh. Pa še zadnji odstavek - o tem ti jaz govorim, v kolikor bi vsi lovili normo - nebi ne ti ne jaz lovil rib. In nova runda. S. PS: veselo je ratalo... [ Edited Tuesday 27 May 2008 - 14:31:04 ] |
||
| Back to top |
|
||
| Jure |
|
||
|
Registered Member #65
Joined: Saturday 31 December 2005 - 15:31:47Posts: 69 |
Jup, povprecni ribici zelo slabo lovijo. Ni redko srecati clana, ki ne ujame nic. Pa rib ni malo, samo so naravne. Na Savi lahko srecas ljudi, ki porabijo cel muharski revir, pa ujamejo par rib. Je zdaj bolj jasno, zakaj so U&S revirji z vlozki sarenk in podobne sare tako mikavna zadeva. Kaj je boljsega za nekoga, ki gre na Kokro, pa ribe se vidi ne, gre kam v slavni trofejni revir pa bumf sarenka 60cm. Drugace pa ne bi rekel, da lovijo kvazi U&S. Lovijo kot normalni ribici. Kot smo lovili desetletja, dokler ni prisla moda zapovedanega U&S. In mimogrede, vcasih so bili upleni mnogo vecji, pa ni zmanjkalo rib. Tudi kvaliteta ribolova ni padla. Je pa bilo vsako leto vlozenih toliko in toliko rib iz gojitvenih potokov. Je bilo vlozene toliko in toliko sarenke za potrebe povprecnega ribica. Ker povprecni ribic kaj drugega redko ujame. Kakorkoli obrnes, dokler se z vodo korektno gospodari, se za ribe v njej ni bati. Dokler se v vodo vrne, kar ji pripada, rib ne zmanjka, niti ne trpi kvaliteta ribolova. Ko pa nekdo hoce maksimalno izrabiti vlozena polena, pa rabi par zaslepljenih petelinckov, ki pridigajo o propadanju revirjev zaradi odvzema rib. Ceprav so ti isti revirji desetletja bili krasne vode ob bolj zrahljanih pravilih in intenzivnejsem ribolovu. Saj konec koncev, kaj pa se je tako hudega zgodilo? Vode so cistejse kot pred leti, ko so bili pogini vsakdanja zadeva, sedaj so pa ribe nenadoma katastrofalno ogrozene. Le od cesa. |
||
| Back to top |
|
||
| Dede |
|
||
|
Registered Member #154
Joined: Tuesday 10 April 2007 - 14:05:34Posts: 170 |
Hehe,Piscator! Statistike so eno,real je pa popolnoma druga stvar! Strinjam se s tabo,ča bi vsi ribe "nazaj" metali (za hrbet) in lovili na normo,ne bi v naših vodah plavala niti desetina teh rib,ki so sedaj v vodah. Za primer si poglej Italijo! Za nas,ki poznamo njihove vode je to katastrofalno.Ma kak U&S,minimalne mere rib,brezzalustniki itd. Pridi,plačaj,ujemi (če imaš srečo)...bum po glavi in v polivinil vrečko z ribo. (Kaj v celem dnevu iz nje nastane le ugibam....) Zaključek? Čudovite vode so...izropane,prazne,"ribiči"pa se drenjajo ob umetnih jezercih,kamor vlagajo (lej zlomka) šarenke...in to je sistem "ujemi in plačaj"...pa se doma hvali kak ribiški dan je bil... |
||
| Back to top |
|
||
| Jure |
|
||
|
Registered Member #65
Joined: Saturday 31 December 2005 - 15:31:47Posts: 69 |
Ja Dede, Katere ribe pa potem lovis? Saj jih ze desetletja jemljemo, pa se vseeno kar fino imas kajne. Mogoce pa tiste minimalne mere, lovopusti, vlaganja, cuvajska sluzba itd. le naredijo sliko malce drugacno kot v Italiji? scukec |
||
| Back to top |
|
||
| Go to page [1] 2 | |
Powered by e107 Forum System